V Pečnik in na Vrsnik, oktober 2017

Muzejsko društvo Idrija že več let zapovrstjo organizira domoznanske ekskurzije v bližnjo okolico Idrije, ter tako skrbi za predstavitev bogate tehniške, naravoslovne in zgodovinske dediščine Idrijskega.

Letos smo, 14. oktobra 2017, raziskali ledinsko planoto in sicer Vrsnik z okolico. Ta mejni otoček Idrijsko Cerkljanskega hribovja meji proti Gorenjski in Rovtam. Prvi zapisi o poseljenosti segajo v trinajsto stoletje, ko je bilo v Gorenjem Vrsniku sedem, v Spodnjem pa šest kmetij. Tudi Vrsnika v preteklosti ni obšla usoda primorskega naroda. Rapalska meja je po letu 1920 potekala več ali manj po ali ob grebenu, ki je hkrati tudi razvodnica med Jadranskim in Črnim morjem. 

Naš prvi postanek je bil v Pečniku, kjer so nam domačini spregovorili o spominih na nekdanje življenje na tej planoti. Lastnica Mohoričeve kmetije, v Ljubljani stanujoča magistra pedagogike Marija Velikonja, nam je odprla veliko kmečko izbo in predstavila zgodovino kraja ter spomine na njeno mladost in družino. Silva Brence z domačije Pri Zajcu je iz katastrskih dokumentov izbrskala slikovito zgodbo o prehajanju kmečkih posestev iz rok v roke. Krajevni kronist Filip Seljak z domačije Pri Seljaku je predstavil posebnosti kraja in ljudi.

V Spodnjem Vrsniku smo se zbrali v Gasilskem domu. Vinko Mlinar in Ivi Kavčič z ženo iz Gorenjega Vrsnika ter predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Vrsnik in Gasilske zveze Idrija Marko Vehar so nam  predstavili zdajšnji utrip Vrsnika. Kratko predavanje o zgodovini kraja pa je pripravil Miha Naglič, filozof, publicist, urednik, častni občan Občine Žiri. V Gorenjem Vrsniku nam je mežnarica s Hlipčeve domačije predstavila slikovito cerkve sv. Tomaža. O prelepem razgledu in zgodovinskih poteh v 16. stoletju med Idrijo in Žirmi je krajši prispevek pripravil akademski slikar Rafko Terpin, o geologiji področja pa dr. Jože Čar.