Scopolijev spominski vrt
Ob vstopu na pot ob Rakah vabi na ogled Scopolijev spominski vrt, živ spomenik idrijske botanične dediščine. Na enem mestu nam predstavi podobo idrijske cvetoče krajine. Vrt je urejen v čast prvim idrijskim zdravnikom, farmacevtom, botanikom in raziskovalcem, ki so od 18. stoletja naprej prihajali v Idrijo in širili znanje v svet. Imenovan je po izjemnem naravoslovcu evropskega pomena, Janezu Antonu Scopoliju, ki je v Idriji deloval kot prvi rudniški zdravnik.
Lega:
Scopolijev spominski vrt se nahaja pod Jožefovim jaškom, neposredno ob vstopu v Krajinski park Zgornja Idrijca. Ogled vrta je prost.
VODENI OGLEDI Scopolijevega spominskega vrta:
od maja do septembra vsak prvi ponedeljek v mesecu:
17.00 -18.00 razstava Flora Carniolica, 18.00 - 19.00 Scopolijev spominski vrt.
Vodeni ogledi za skupine po dogovoru.
Informacije:
tel. 041 613 087, muzejskodrustvo.idrija@gmail.com
Lega:
Scopolijev spominski vrt se nahaja pod Jožefovim jaškom, neposredno ob vstopu v Krajinski park Zgornja Idrijca. Ogled vrta je prost.
VODENI OGLEDI Scopolijevega spominskega vrta:
od maja do septembra vsak prvi ponedeljek v mesecu:
17.00 -18.00 razstava Flora Carniolica, 18.00 - 19.00 Scopolijev spominski vrt.
Vodeni ogledi za skupine po dogovoru.
Informacije:
tel. 041 613 087, muzejskodrustvo.idrija@gmail.com
Več o Scopolijevem spominskem vrtu lahko izveste,
v zloženki Scopolijev spominski vrt – Idrijska naravoslovna dediščina – botanika, izdana maja 2009 v slovenskem in angleškem jeziku.
Leta 2011 je bil izdan
CD »Štirje letni časi v Scopolijevem spominskem vrtu«.
v zloženki Scopolijev spominski vrt – Idrijska naravoslovna dediščina – botanika, izdana maja 2009 v slovenskem in angleškem jeziku.
Leta 2011 je bil izdan
CD »Štirje letni časi v Scopolijevem spominskem vrtu«.
Zanimivosti o vrtu lahko preberete
V Idrijskih novicah pod naslovom Cvetoče novičke s Scopolijevega vrta redno objavljamo poljudno napisane članke o cvetlicah na Scopolijevem vrtu.
Vzdrževanje vrta
Za oskrbo vrta ter vodenje po njem skrbi Tinka Gantar in botanična skupina Pumprki idrijskega Muzejskega društva.
V Idrijskih novicah pod naslovom Cvetoče novičke s Scopolijevega vrta redno objavljamo poljudno napisane članke o cvetlicah na Scopolijevem vrtu.
Vzdrževanje vrta
Za oskrbo vrta ter vodenje po njem skrbi Tinka Gantar in botanična skupina Pumprki idrijskega Muzejskega društva.
O Scopolijevem spominskem vrtu
Muzejsko društvo Idrija je leta 2004 na nekdanjem smetišču na začetku Rak, pod Jožefovim jaškom, zasnovalo in uredilo Scopolijev spominski vrt.
V vrtu so predstavljene značilne rastline idrijskega območja, ki so jih opisovali naravoslovci, ki jih je raziskovalna ali službena pot zanesla v rudarsko mesto. Med njimi so vsestranski naravoslovec in prvi rudniški zdravnik Joannes Antonius Scopoli, kirurg Balthasar Hacquet, domačin Franc Hladnik – ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani, Henrik Freyer – lekarnar in muzealec, Jurij Dolinar – botanik, Karel Dežman – naravoslovec in muzealec, Julij Glowacki – botanik in drugi.
Poznavanje rastlinstva na Slovenskem je v največji meri izšlo prav iz Idrije, zato jo pogosto imenujejo slovenske botanične Atene.
Člani Muzejskega društva smo ponosni, da se je ravno v našem mestu rodilo naravoslovno raziskovanje nekdanje Kranjske, enakovredno takratni evropski raziskovalni ravni. S Scopolijevim spominskim vrtom obeležujemo spomin na velike raziskovalce ter bogato naravoslovno dediščino.
Muzejsko društvo Idrija je leta 2004 na nekdanjem smetišču na začetku Rak, pod Jožefovim jaškom, zasnovalo in uredilo Scopolijev spominski vrt.
V vrtu so predstavljene značilne rastline idrijskega območja, ki so jih opisovali naravoslovci, ki jih je raziskovalna ali službena pot zanesla v rudarsko mesto. Med njimi so vsestranski naravoslovec in prvi rudniški zdravnik Joannes Antonius Scopoli, kirurg Balthasar Hacquet, domačin Franc Hladnik – ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani, Henrik Freyer – lekarnar in muzealec, Jurij Dolinar – botanik, Karel Dežman – naravoslovec in muzealec, Julij Glowacki – botanik in drugi.
Poznavanje rastlinstva na Slovenskem je v največji meri izšlo prav iz Idrije, zato jo pogosto imenujejo slovenske botanične Atene.
Člani Muzejskega društva smo ponosni, da se je ravno v našem mestu rodilo naravoslovno raziskovanje nekdanje Kranjske, enakovredno takratni evropski raziskovalni ravni. S Scopolijevim spominskim vrtom obeležujemo spomin na velike raziskovalce ter bogato naravoslovno dediščino.
JOANNES ANTONIUS SCOPOLI (1723 - 1788)
v Idriji med leti 1754 – 1769
J. A. Scopoli je bil po rodu z mesteca Cavalese na Tirolskem in je v Idrijo prišel kot prvi stalni rudniški zdravnik. Tu ga je takoj pritegnilo bogastvo posebnega rastlinja, saj je kot zdravnik 18. stoletja imel za zdravljenje na voljo predvsem naravne izdelke. V ta namen je na vrtičku pred stanovanjem gojil različne vrste rastlin, ki jih je prinašal z raziskovalnih poti. Tako je nastalo njegovo najbolj znano delo Flora Carniolica (1760, 1772) ter delo o žuželkah, v katerem med drugim pravi, da»…klije komaj kak list, ki ga ne bi razjedala kaka ličinka …«. Njegovo delovanje je v Idriji spodbudilo nepretrgano naravoslovno raziskovanje znanstvenikov do današnjih dni. Pomembno je tudi njegovo dopisovanje s švedskim zdravnikom in naravoslovcem Linnéjem. Dva ugledna znanstvenika sta si preko pisem izmenjevala aktualna spoznanja tistega časa. Za nas sta še posebej zanimiva opisa človeške ribice in polha, ki ju je Linne prvič spoznal preko Scopolija. V vrtu so zasajene številne rastline, ki so jih on in ostali naravoslovci odkrili oz. prvič opisali v Idriji. Ker pa se vse cvetje ne kaže v vseh letnih časih hkrati, vam ga predstavljamo na slikah Rafaela Terpina v naši stalni zbirki.
v Idriji med leti 1754 – 1769
J. A. Scopoli je bil po rodu z mesteca Cavalese na Tirolskem in je v Idrijo prišel kot prvi stalni rudniški zdravnik. Tu ga je takoj pritegnilo bogastvo posebnega rastlinja, saj je kot zdravnik 18. stoletja imel za zdravljenje na voljo predvsem naravne izdelke. V ta namen je na vrtičku pred stanovanjem gojil različne vrste rastlin, ki jih je prinašal z raziskovalnih poti. Tako je nastalo njegovo najbolj znano delo Flora Carniolica (1760, 1772) ter delo o žuželkah, v katerem med drugim pravi, da»…klije komaj kak list, ki ga ne bi razjedala kaka ličinka …«. Njegovo delovanje je v Idriji spodbudilo nepretrgano naravoslovno raziskovanje znanstvenikov do današnjih dni. Pomembno je tudi njegovo dopisovanje s švedskim zdravnikom in naravoslovcem Linnéjem. Dva ugledna znanstvenika sta si preko pisem izmenjevala aktualna spoznanja tistega časa. Za nas sta še posebej zanimiva opisa človeške ribice in polha, ki ju je Linne prvič spoznal preko Scopolija. V vrtu so zasajene številne rastline, ki so jih on in ostali naravoslovci odkrili oz. prvič opisali v Idriji. Ker pa se vse cvetje ne kaže v vseh letnih časih hkrati, vam ga predstavljamo na slikah Rafaela Terpina v naši stalni zbirki.