Wraberjev dan 2014 v Idriji – srečanje Botaničnega društva Slovenije

Muzejsko društvo Idrija je skupaj z Botaničnim društvom Slovenije in v sodelovanju z Mestnim muzejem Idrija v soboto, 8. novembra 2014, v razstavišču Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg organiziralo Wraberjev dan 2014.

Botanično društvo Slovenije je nastalo leta 1998 na pobudo prof. Toneta Wraberja. Vsakoletno srečanje, ki se odvija v različnih krajih Slovenije, je bilo že deseto po vrsti. Prof. Tone Wraber je bil velik prijatelj Idrije in še posebej našega muzejskega društva. Bil je pravi mentor botanične skupine Pumparki. Seznanjal jih je z idrijsko zgodovino, vodil na naravoslovne ekskurzije, predaval, usmerjal, bodril in pomagal iz zagat. Nenazadnje je bila tudi misel o predstavitvi narave s spominskim botaničnim vrtom prav njegova.

Srečanje se je začelo z nagovorom Martine Peljhan, predsednice Muzejskega društva Idrija. V prvem sklopu referatov smo spoznali slovenske naravoslovce, ki so v letu 2014 obeleževali okrogle jubileje. Igor Dakskobler je predstavil tri botanične mušketirje (med njimi je eden tudi iz Idrije) – sedemdesetletnike Amadeja Trnkoczya, Branka Zupana in Rafka Terpina, Nada Praprotnik devetdesetletnika Vlada Ravnika, Fabrizio Martini in Mitja Kaligarič pa sedemdesetletnico Marino Pertot.

Ivica Kavčič in Tinka Gantar sta se sprehodili po desetletni poti Scopolijevega spominskega vrta in se spomnili še drugih obeležij naravoslovcem v Idriji, Jože Čar pa nam je predstavil zanimivo predavanje o pogovorih med botaniki, gozdarji in geologi. Poznavalka Trnovskega gozda Elvica Velikonja je doživeto spregovorila o botaničnih znamenitostih Čavna in Male gore.

V drugem delu je Nejc Jogan razmišljal o problematiki znanstvenih imen naših orhidej, Matej Lipovšek pa nas je seznanil z novimi spoznanji o močvirnicah. Knjigo Rastlinstvo življenjskih okolij v Sloveniji nam je predstavili Branko Vreš, Darinka Gilčvert Berdnik in Andrej Seliškar, Jošt Stergaršek pa zavarovane rastline Notranjskega parka. Po koncu predavanj smo skupaj obiskali nastajajočo naravoslovno zakladnico v »botaničnih Atenah« in njene razstave Flora Carniolica. Skupaj s profesorico Marijo Bavdaž smo se sprehodili skozi razstavo fotografij lišajev in slik gob akademskega slikarja Rafka Terpina, se se seznanili z življenjem v pradavnini ter problematiko merkurializma.