IMGP4920
Drevesa in grmovnice
12. 6. 2020
senozeti
Senožeti, rovti – strme in pisane površine – VABILO
7. 10. 2020

Kaj cveti v Scopolijevem vrtu?

DSC01971 (Custom)

Toča v začetku meseca mu ni prizanesla. Polomila je praproti in kar je višjih rož, polegla je odcvetele rastline. Na prvi pogled je vrt zaspal.

A če greš skozi vrt počasi, ljubiteljsko, opaziš cvetoče luke, za božjim drevcem ametistaste možine, sem in tja kakšno ciklamo, beli kranjski zali kobulček, rumeni Fuhsov grint in primožke in zlatično(rumena) ter latasto (modra) preobjedo, veliki oman in ognjico na vrhu stopnic, pod njimi pa konjsko grivo. Če sije sonce, se na njej ustavljajo metulji progasti medvedki.  Semena dišečega kromača ter rdeče jagode volčje jagode, črne plodove mnogocvetnega Salomonovega pečata in volčje češnje ne priporočamo za nabiranje.

Lepotica meseca avgusta  v Scopolijevem vrtu je nesporno bleda obloglavka, znana tudi kot Scabiosa Trenta, cvetlica, ki jo je v trentarskih gorah zaman iskal  Julius Kugy. Zapis o njej mu je pokazal prijatelj botanik, ki je upal, da jo bo Kugy našel na svojih poteh. Knjiga je bila delo B.Hacqueta iz l.1782.  Hacquet  je rožo našel v gorah okoli Trente in v zahodnem delu Triglava. Opisal pa jo je takole: »Vsa rastlina je gladka, z enim cvetom, skupna čaša je sestavljena iz belih bodičastih luskin, cvetni venec je bel, prašniki beli, pestič rumen.«

Kako pa jo je opisal Kugy? »Drobna, sloka prikazen, nežna, srebrno lesketajoča se čaša, svetla, bela cvetna obleka, vezena z zlatimi pestiči! To ni bila cvetka – bila je kraljična iz devete dežele.« Ni mu bilo dano, da bi jo našel. Ko je izvedel, da je skrivnost rože odkril botanik Kerner, ki je posušen cvet videl  v ljubljanskem muzeju, je dognal, da je »zopet zmagal trezen, hladen  razum učenjaka nad zasanjano dušo gorskega poeta.«  In zaključil: »Mimo časov in daljav te pozdravljam, draga, čudežna roža mojega srca – Scabiosa Trenta.«

Pridite jo občudovat tudi vi.